SLIVJE

Tam kjer se stika Brkinska flišna kamnina z apnencem Matarskega podolja, tam stoji Slivje. Na tej imenitni podlagi so že stari Slivarci znali povezati prednosti vododržnega površja s polji in sadovnjaki na rodovitni prsti, ter pašniki na kamnitem krasu. Potoki, ki so fliš razrezali v ozke doline med slemeni in rebri, so predstavljali neskončen vir vode. Le zajeti jo je bilo treba. Zato ima skoraj vsaka domačijo svoje vodno zajetje. Gradbenega materiala tudi ni primanjkovalo: kosi peščenca in apnenca s krasa so sestavljali pestre mozaike v stenah vaških hiš. Danes je Slivje sodobno opremljena vas. Ena redkih v Brkinih, ki je domačini niso nikoli zapustili. Zato je vas urejena in polna življenja, in Slivarci smo ponosni na svojo rojstno vas. Turistično društvu Dimnice, katerega člani so skoraj vsi prebivalci Slivja, skrbi, da je čez celo leto zabavno in delavno. Najodmevnejša prireditev so Češpovi dnevi, katera se bo po nekaj letih premora letos ponovno odvila pod imenom Češpov praznik.
Pridite in poglejte, Slivarci Vas vabijo v svojo družbo.


PRAZNIK ČEŠP

Skupina zanesenjakov iz Slivja, je leta 1999 ustanovila turistično društvo Dimnice, katerega je v začetku vodil Darijo Cergol. Prav on je bil pobudnik, da pripravimo v Slivju prireditev, ki ne bo zgolj in samo vaška veselica oz. »opasilo« po domače. Porodila se je ideja, da se pripravi praznik češpovih njokov, katere zna pripravit vsaka gospodinja v Slivju in okoliških vaseh. Ideja je bila, manjkalo je še ime. Prvotno je bil to »Češpov vikend«, kasneje se ga je prijelo ime »Češpovi dnevi«. Prireditev je iz majhne veselice zrasla v največjo družabno prireditev v občini Hrpelje-Kozina. Po dobrih desetih letih je v Slivju zmanjkalo moči in energije za izpeljavo tako velikega dogodka. Leta 2016 smo se odločili, da prireditev obudimo pod imenom Praznik češp.


PRAZNIK ČEŠP 2018

Sobota, 15. september
Nora zabava s skupino UČITELJICE in skupino MALIBU
Vstopnina do 22.00 5€, po 22.00 7€

Nedelja, 16. september
10.00
X-tek - tek skozi jamo Dimnice in po okolici Slivja (info www.ljudstvotekacev.si)
Zbor kolesarjev ter pohodnikov
(info za pohodnike - Vojko Dobrila 031 585 195)
(info za kolesarje - Mitja Mezgec 068 178 209)
11.00 Ponudba domače obrti in pridelkov na stojnicah. Prijavnica za prodajo na stojnicah pdf
12.00 Pričetek prodaje češpovih njokov
13.00
Vaški dom: Predstavitev tolerantnih sort sliv na šarko – Sadjarski center Bilje
Vodena degustacija različnih slivovih žganj po sortah – Kmetijska svetovalna služba
Šotor: Razglasitev rezultatov tekmovanja X-TEK
14.00 Otvoritev programa z nastopom Kulturnega društva harmonikarjev IZOLA
14.30
Ob vhodu v jamo Dimnice: Obeležitev pobratenja jame DIMNICE in jame VECCHA DIGA (IT)
Šotor: Nastop mladega ansambla STREL
15.30 Otroška zabava z »MALI-BU«-jem (Ves čas prireditve bo otrokom na voljo tudi veliko napihljivo igralo)
16.00 Povorka vozov z motivi iz kmečkega življenja
17.30 Nagovor županje Saše Likavec Svetelšek in razrez češpove sladice velikanke
18.00 Zabava s skupino MLADI GAMSI
Vstopnine NI

Celoten čas prireditve bo v vaškem domu Slivje na ogled razstava »češp« in degustacija sadja (Sadjarski center Bilje).
V zgornjih prostorih vaškega doma bo na ogled postavljena razstava z jamarskim motivom z naslovom JAMSKO POBRATENJE, dve jami, dve državi - en namen. Jama Dimnice - Grotta vecchia Diga.
Ogledi jame Dimnice bodo možni ob 12.00 za udeležence ter spremljevalce X-teka, za ostale pa ob 14.30 in ob 15.30. Kontakt: Franci Malečkar 051 692 648.
Hrane in pijače na prireditvi ne bo zmanjkalo, saj se boste lahko posladkali s tradicionalnimi »češpovimi njoki«, nudili bomo tudi domačo JOTO in meso iz grilla s pomfrijem.

Organizator: TD DIMNICE SLIVJE, kontakt: Tine Babuder 040 595 636, Nika Renko 031 267 256, tddimnice.slivje@gmail.com
Prireditev bo pod šotorom.

CERKEV SV. MARTINA

Takoj ko se razpre pogled na vas Slivje, je v ospredju mogočna cerkev, posvečena sv. Martinu.

Cerkev je bila prvotno zgrajena leta 1697. v glavnem prevladuje romanski slog. Notranjščina ladje je dolga 19,5 metra, široka 8,5 metra. Zvonik je visok 36 metrov, zgrajen iz kraškega kamna. Zvonik je v sedanji podobi bil dograjen leta 1908. V zvoniku so trije zvonovi, največji tehta 800 kg, srednji 500 kg, najmanjši pa 300 kg Notranjost cerkve je prenovljena in poslikana po načrtih in delu akademika, slikarja in arhitekta Toneta Kralja v letih 1941-1944. Ta leta vojne so izredno vplivala na poslikavo in na kiparsko delo. Slovenski primorski človek je bil obsojen na uničenje. Prav tega človeka ponazarja Jezus Kristus, ki je obsojen na smrt. Obsodi ga Poncij Pilat in prav ta žPilat ima obraz Benitta Mussolinija. To je prva postaja križevega pota. Pri križanju (na postaji 11,12 in 13) pa mu pridno pomaga vojščak v podobi Adolfa Hitlerja.

V cerkvi lahko občudujemo poslikave, katere prikazujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih, Jezus, ko se prikaže apostolom ter svoji materi Mariji. Prav tako lahko srečamo slike svete družine med molitvijo pred jedjo ter delavnico sv. Jožefa, kateri je bil rokodelec.

Pred oltarjem pa so glavne poslikave in sicer življenje škofa, sv. Martina. Rodil se je l. 316 v Sabariji (današnji Szombathley v Panoniji). Njegov oče je bil vojaški tribun v cesarski vojski. Ko je bil star 15 let, je postal častnik gardne konjenice. Že v teh letih so ga hvalili zaradi njegove izredne skromnosti in nesebične ljubezni do bližnjega. Prav zaradi te poteze se je najbolj priljubil vernemu ljudstvu, ki je ni nikoli pozabilo. Leta 334 je pred mestnimi vrati v Amiensu delil častniški plašč z beračem. Kmalu je zapustil vojaško službo in se pri škofu Hilariju poglobil v sveto pismo.Nekaj časa je preživel kot puščavnik na otočki Gillinaro pri Genovi, leta 371 je prevzel škofovski sedež v Touresu. Ljudstvo ga je kmalu po smrti 08.11.397 v Candesu začelo častiti kot svetnika. V Sloveniji je sv. Martinu posvečeno 78 cerkva.

Iz življenja sv. Martina so prikazane naslednje poslikave:


Glavna oltarna slika sv. Martina, škofa, je visoka tri metre, naslikana je na marmor. Martin drži v rokah škofovsko palico. Ob Martinovih nogah, je tudi »Martinova gos«. Ker je Martin v svoji skromnosti hotel odkloniti škofovsko službo, se je skril v grmovje. Ni pa vedel, da so v grmovju gosi, katere so ga z gaganjem »izdale«.

Na desnem stranskem oltarju je kip Jezusa Dobrega pastirja, ki izgubljeno ovco zadane na rame in jo ponese v stajo. Na levem stranskem oltarju je kip Marije, ki drži v naročju Jezusa, stoji na zemeljski obli in z eno nogo tre kači glavo. Njena svetost premaguje vse slabo – hudiča, ki ga predstavlja simbol kače. Oba kipa sta visoka 1,70 metra.

Na koru so orgle, kdaj so točno izdelane ni znano, ker so bile kupljene v Mariboru leta 1950. Nebo krasi veliko število angelov, ki ponazarjajo nebeško veselje.

Tukaj si lahko pogledate prostorske fotografije cerkve 360°.

JAMA DIMNICE

Pri vasi Slivje, se nahajata dve okoli 40 m globoki brezni povezani z rovom. Zunanji zrak se pozimi spusti v večje in skozi manjšega iztiska na površje toplejšega jamskega. Slednji na stiku z zunanjim kondenzira, kar se kaže kot steber »dima«. Slivarci so domnevali, da izhaja iz hudičeve prekajevalnice mesa ali dimnice. Dimnice je okoli osem kilometrov dolga in 180 m globoka pretočna jama z rovi v dveh nadstropjih. Zgornji so suhi in lepo zakapani (najvišji kapniški stebri, zavese, anemoliti…) s kilometer dolgimi urejenimi turističnimi potmi. Sežejo od polžasto speljanega poltunela do Plesne dvorane na dnu 39 m globoga brezna Velike Dimnice, odkoder dosežemo proti zahodu Belo dvorano s srpastimi anemoliti na stropu, oz. proti jugu, mimo 22 m visokih kapniških stebrov Kiklopov, ostanke vodovodnega zajetja iz 2. svetovne vojne ali krenemo proti vzhodu v fosilni rov, kjer se nizajo Vilinska, Marmitna, Podorna, Ponvična, Paletna, Kitajska in Končna dvorana, vsaka s svojimi značilnostmi. Po spodnjih rovih se pretaka potok, ki ponika v slepi dolini Velike Loče in se steka v izvir Rižane. Največja izjemnost jame z okolico je »šolska zbirka« pojavov na stiku kraškega z normalnim reliefom in podzemlja s površjem (slepa dolina z naravnim mostom; udornica, korozijsko brezno; spelobotanika; spelovivarij; ledeni kapniki pozimi…), procesov, ki oblikujejo kraške votline, kapniških tvorb za Guinnessovo knjigo rekordov (najvišji kapniški stebri v Sloveniji; ena največjih kapniških zaves…) in dokazov človekovega sožitja z naravo in preteklostjo (ime jame; vodovodno zajetje, turistični razvoj…).

Trajanje obiska po turističnih poteh: od 1 – 2 ur, v odvisnosti od razpoložljivega časa obiskovalcev, želja…s karbidkami oz. razsvetljavo z LED-diodami. Temp. zraka v jami: -5 do + 12,7 °C

Dodatne možnosti:

  • sprehod po naravoslovno-učni poti Dimnice-Mrzlica-Slivje; Dimnice-Slivje-Velike Loče
  • jamski trekking: spust do struge potoka in »čofanje« po strugi do pritočnega sifona v Puščavi in do odtočnega pri vodovodnem zajetju; sledimo vodnemu toku do podora pred sifonom skozi podzemni kanjon ali rov v obliki »ključavnice« s kapniki, ki molijo iz potoka; trajanje obiska: 3-4 ure v katerem se podamo tako po jamskih brezpotjih kot po turističnih stezah
  • naravoslovni dan v in okoli jame Dimnice: s pomočjo delovnih listov spoznamo interdisciplinarno genezo, klimo živalstvo in rastlinstvo v jami; na učni poti v okolici pa mikro in makro kraške pojave in sožitje človeka z njimi nekoč in danes


Upravljavec jame je od leta 1965 Jamarsko društvo Dimnice (p.p. 74, 6001 Koper), ki izvaja redne obiske po turističnih poteh vsako nedeljo ob 15,30 uri. Po najavi na tel. št.: 00386 41 693014 se izvajajo obiski po turističnih poteh, izven rednega nedeljskega obiska, jamski trekkingi in naravoslovni dnevi. Več na spletni strani: http://www2.arnes.si/~kpjdd2 ali v vodniku: Malečkar, Franc. Jama Dimnice: (Matarsko podolje): sto let raziskav in turizma. Izobraževanje in turizem, Ankaran, 2004


SLIVARSKE PONIKVE

Dolge so 856 in globoke 121 m, Maucci je zapisal leta 1952, da so 300m globoke, vendar ni načrta. Vhod se nahaja v vznožju zahodnega pobočja slepe doline Mrzlice, kjer vanje, na n.v. 540 m ponira Slivarski potok. Od tod potekajo špranjasti rovi v alveolinsko-numulitnih apnencih z več manjšimi skoki s tolmuni v smeri proti severozahodu do 30m globokega brezna. V njegovem dnu je obsežen gravitacijski rov, ki ga na jugovzhodni strani prekinja podor. V nasprotno smer se večkrat zniža ob prodnih zasipih ob izločeni sigi iz prenikle vode. Ob eni takih ovir je nastal 17 m dolg sifon, ki so ga leta 1982 preplavali člani Jamarskega društva Dimnice. Onkraj njega so se spustili v 24 m globoko brezno s špranjastim rovom v dnu, ki vodi do naslednjega sifona. Slednjega so dosegli koprski in tržaški jamarji avgusta leta 2000 skozi sosedenje Hotiške ponikve tako, da so prečrpali in preplavali več odsekov rovov zalitih z vodo do stropa. S tem so »povezali« obe jami v enoten, 2650m dolg in 180m globok, sistem.


KONTAKT

Logo

Turistnično društvo Dimnice Slivje

Slivje 1, 6242 Materija

+386 40 595 636 (Tine Babuder)

tddimnice.slivje@gmail.com